Globji pomen

a
Če se bo Invokacija množično izgovarjala, lahko v novi svetovni religiji postane, to kar je bil Oče naš krščanstvu in triindvajseti psalm duhovno orientiranemu Židu. Poznamo tri pristope k tej veliki Molitvi ali Invokaciji:

1. Pristop splošne javnosti;
2. Pristop ezoterikov, aspirantov, in učencev sveta;
3. Pristop članov hierarhije.

1.   Javnost jo bo obravnavala kot molitev k Transcendentnemu Bogu. Ne bodo ga pa prepoznali kot imanentnega v Njegovi kreaciji; poslali jo bodo na krilih upanja – upanja na luč, ljubezen in mir, po katere nenehno težijo. Obravnavali jo bodo tudi kot molitev za razsvetlitev vseh vladarjev in vodij skupin, ki uravnavajo zadeve sveta. Veliko invokacijo bodo obravnavali kot molitev za pritok ljubezni in razumevanja med ljudmi, tako, da bi lahko živeli v medsebojnem miru; kot zadevo po izvršitvi Božje volje, o kateri ne vedo nič in katero jim je nemogoče razumeti in ki je tako vse vključujoča, da je njihova normalna reakcija potrpljenje in pripravljenost zadrževanja postavljanja vprašanj; kot molitev za krepitev človeške odgovornosti z namenom, da se današnja prepoznana zla, ki so težava in nadloga človeštvu, odstranijo in da nejasen izvor zla postavimo pod nadzor. Kočno jo bodo obravnavali kot molitev za obnovitev nekega enako nejasnega primarnega stanja radostnega navdušenja in za odstranitev bolečine iz obličja zemlje. To je za njih povsem dobro in jim pomaga in je končno tudi vse, kar je trenutno možno.
a
2.    Ezoteriki, aspiranti in duhovno usmerjeni ljudje bodo imeli globlji pristop z več razumevanja. Njim bo kazala na prepoznavanje sveta vzrokov in Tistih, ki subjektivno stojijo za zadevami sveta, duhovnih usmerjevalcev naših življenj. Pripravljeni so podpirati tiste s pravo vizijo, pripravljeni pokazati ne le na vzroke dogodkov na različnih področjih človeškega življenja, ampak razodeti tisto, kar bo omogočilo človeštvu, da se premakne naprej iz teme v luč. S tem fundamentalnim odnosom se bo pojavila potreba po širjenju izražanja teh dejstev, in obdobje duhovne propagande, načrtovane s strani učencev in izpeljane s strani ezoterikov bo dozorelo. To obdobje se je začelo leta 1875, ko je bilo objavljeno dejstvo obstoja Mojstrov modrosti. Bilo je širjeno kljub nepravilnim interpretacijam, napadom na koncept in prezirom. Prepoznavanje substančne narave dostopnih dokazov in pojav intuitivnega odziva študentov okultizma ter inteligence širom sveta je bila v pomoč.
a
Nov tip mistika se vse bolj prepoznava; le-ta se razlikuje od prejšnjih mistikov po svojem praktičnem interesu za zadeve sveta in ne samo po zanimanju za zadeve cerkve in religije; odlikuje se po pomanjkanju zanimanja za svoj osebni razvoj, po svoji sposobnosti, da vidi imanentnega Boga v vsaki veri in ne le v svojem religioznem prepričanju; odlikuje pa se tudi po svoji zmožnosti, da živi svoje življenje v luči božanske Prisotnosti. Vsi mistiki bi naj bili tega bolj ali manj sposobni, toda moderni mistik se razlikuje od tistih iz preteklosti po tem, da je sposoben jasno pokazati tehnike Poti. On kombinira oboje, glavo in srce, inteligenčnost in čustvenost in še intuitivno zaznavanje, ki mu ga je do sedaj primanjkovalo. Jasna luč duhovne hierarhije sedaj iluminira pot modernega mistika in ne le luč njegove duše; tega bo sedaj vse več.
a
3.   Obe ti skupini – splošna javnost in aspiranti sveta različnih stopenj imajo med seboj tiste, ki izstopajo iz povprečja s tem, da posedujejo globlji uvid in razumevanje; oni zasedajo nikogaršnjo zemljo, so premostitveni člen med masami in ezoteriki ter med ezoteriki in Člani Hierarhije. Ne pozabite, da Člani Hierarhije prav tako uporabljajo Veliko Invokacijo in da ne mine dan, da je nebi izrekel tudi sam Kristus.
a
Uporaba te Invokacije ali molitve in naraščajoče pričakovanje prihoda Kristusa ponujata največje upanje današnjega človeštva. Veliki Sinovi Boga so vedno prišli na zahtevo človeštva in bodo vedno prišli, in Tisti, na katerega vsi ljudje danes čakamo, je na poti.